Smo nevladna, neprofitna in prostovoljska organizacija, katere namen je zbiranje in izvajanje idej ter aktivnosti za prehod v gospodarstvo, osnovano na virih.

Za kaj se zavzemamo?

Društvo za trajnostni razvoj Duh časa je organizacija, ki se zavzema za trajnostni razvoj, socialno enakost, skupno dobro, odprtokodno metodologijo ter 100% prehod na obnovljive vire energije. S svojim delom želimo javnosti prikazati možnosti, ki nam jih ponujajo odkritja v znanosti in tehnologiji, s katerimi bi zlahka dosegli naštete cilje. V društvu menimo, da izzivov, s katerimi se kot družba soočamo, ne moremo več reševati v okvirih tržne ekonomije. Tržni način gospodarjenja daje prednost dobičku pred skupnim dobrim, obenem pa nagrajuje pohlep in brezčutnost. Podjetja morajo skrbno varovati poslovne skrivnosti in lagati pri raziskavah, katerih izsledki škodijo njihovemu poslu. Trenutni globalni gospodarski model dejansko temelji na pomanjkanju, t.i. gospodarska rast pa v sebi skriva še temne plati: uničevanje in onesnaževanje okolja, trpinčenje delavcev v manj razvitih državah, globalne okoljske spremembe, krepitev centrov moči … Posledično se vedno težje uveljavljajo tehnologije in priložnosti, ki bi družbi sicer prinesle trajnejše rešitve ali splošno blaginjo, saj taki projekti že po definiciji ne prinašajo dobička. Zaradi izredne kompleksnosti sodobnega sveta ter soodvisnosti posameznih segmentov gospodarstva in družbe je po mnenju Društva Duh časa zmotno pričakovati, da bi najpomembnejše družbene izzive (lakota, pomanjkanje, kriminal, korupcija, onesnaževanje, uničevanje naravnega okolja in biotske raznolikosti, vojne …) sploh lahko kdaj rešili v okvirih trenutne tržne ekonomije. Temeljni vzroki za mnoge izmed naštetih težav so namreč že kot vrednote globoko zakoreninjeni v sam družbeni sistem, gospodarstvo kot ga poznamo, pa brez teh vrednot sploh ne bi moglo delovati.

 

Kaj je naš cilj?

“Da bi prišel tja, moraš najprej vedeti kam …”

Naš cilj je popolna prenova globalnega gospodarstva v skladu s trenutno stopnjo razvoja znanosti in tehnologije. Predlagamo postopen prehod v gospodarstvo, osnovano na virih, ki ga vidimo kot trenutno najbolj dovršeno in celovito zbirko rešitev, ki jim recimo kar družbeni sistem. Predlagani sistem temelji na trajnosti, skrbi za človeka in okolje ter ohranjanju dinamičnega ravnovesja elementov v takem sistemu. Mesta bi postopoma preoblikovali v samostojne, od drugih mest neodvisne enote, prebivalcem pa sistemsko zagotovili brezplačen dostop do stanovanja, življenjskih potrebščin, socialnih in zdravstvenih storitev, šolanja, javnega prevoza itd. Tak družbeni sistem bi moral biti tehnološko tudi zelo napreden, z avtomatizacijo bi na mnogih področjih ljudi postopoma razbremenili napornih služb. To se sicer dogaja že danes, a v okvirih tržne ekonomije predstavlja resno težavo zaradi brezposelnosti. Da bi torej lahko odpravljali službe brez negativnih posledic za družbo, bi morali prirediti ekonomski model tako, da bi se lahko prilagajal upadu (in občasno tudi porastu) potreb po odstotku zaposlenosti prebivalstva, potrebnega za delovanje sistemov. Na tem mestu se ne bomo spuščali v podrobnosti možnih alternativ, saj je tematika obsežna, lahko pa si preberete kaj o LETS sistemu in o UTD. Postopoma bi torej ukinjali službe in za delovanje sistemov bi bilo potrebnih vedno manj ljudi. Vendar pa naraščajoča brezposelnost (zaradi v skupno dobro usmerjenih trajnostnih rešitev) družbi ne bi predstavljala težav. Posledice bi bile namreč vsem brezplačno dostopne ugodnosti posamezne odpravljene službe. To bi spodbujalo temeljite spremembe v denarnem sistemu, saj bi zaradi pomanjkanja služb in naraščajočega, vsem dostopnega izobilja, vloga denarja postajala vedno manj pomembna. Raven medsebojnega zaupanja bi se z izobiljem (in družbeno enakostjo, ki bi mu sledila) povečevala do te mere, da bi lahko kot družba nekoč delovali tudi brez denarja. Ljudje bi več časa posvečali družini, lastnim interesom in potencialu, napredek bi naprej gnalo sodelovanje, ne tekmovalnost.

 

Ideološki vidik:

Da bi lahko prešli na gospodarstvo, osnovano na virih, moramo najprej odpraviti umetno postavljene meje med narodi, združiti moči in razglasiti vse Zemljine vire za skupno dediščino celotnega človeštva. Že danes bi morali v nerazvitem svetu graditi mesta prihodnosti (o kakršnih tu še sanjamo) z denarjem, ki ga je pohlep zahoda skozi stoletja vzel tem deželam. Tako bi s službami in denarjem podprli lokalno prebivalstvo med samo gradnjo, v nadaljevanju pa jim kot darilo pustili – celo mesto. Malčki, ki bi zrasli v tem novem okolju bi se gotovo izkazali kot posebno iskriva in prikupna generacija, ki bi jo vzljubil ves svet. “Razvita” zahodna družba v takem sistemu trenutno ne bi mogla živeti, oz. bi ga verjetno celo uničila. Za to bodo potrebna postopna prilagajanja in predvsem zelo učinkovit sistem izobraževanja, saj so vrednote današnje družbe povsem izkrivljene.

Na virih osnovano gospodarstvo se ne dotika vere in duhovnosti, saj so ta vprašanja prepuščena družbi oz. posamezniku. Predlagani sistem zgolj sistemsko naslavlja in rešuje življenjske potrebe ljudi in okolja, od katerega smo neizogibno odvisni. Pomembno je razumeti tudi to, da bi imeli v tako urejeni družbi lahko vsi popolno svobodo nad svojim življenjskim slogom. Tako bi lahko nekdo živel npr. popolnoma asketsko, brez tehnologije, v naravnem okolju in proč od mesta, pa vseeno po potrebi uporabljal vse uporabne prednosti sistema (npr. zdravstvena oskrba, transport, energija …). S prehodom na gospodarstvo, osnovano na virih, bi lahko ne le zmanjšali, ampak odpravili lakoto, pomanjkanje, družbeno neenakost, korupcijo in navsezadnje tudi vojne, človeštvo pa bi doživelo preporod v znanosti, umetnosti in duhovnosti.

 

Temeljne naloge in cilji:

• zavzemanje za družbene spremembe v smeri trajnostnega razvoja;
• razumevanje temeljnih vzrokov za nepravilnosti v trenutnem sistemu;
• izobraževanje javnosti o trajnostnem razvoju;
• izvajanje dejavnosti, ki prinašajo trajnostne rešitve;
• izvajanje dejavnosti, ki prinašajo socialno enakost;
• osveščanje o obnovljivih virih energije;
• raziskovanje energetskih rešitev, osnovanih na obnovljivih virih;
• ohranjanje in obnova naravnega okolja;
• zavzemanje za socialno enakost;
• sodelovanje in povezovanje s sorodno mislečimi organizacijami;
• odprava umetno postavljenih meja med narodi;
• prehod na gospodarstvo, osnovano na virih.

 

Obrazložitev:

Soočamo se z izjemno zahtevnimi težavami, ki bremenijo človeštvo, uničujemo namreč naravno okolje, rušimo celotne ekosisteme ter drastično zmanjšujemo biotsko raznolikost. Razlike med ljudmi in narodi so vedno večje, 1% prebivalstva ima v lasti 90% celotnega svetovnega bogastva. Na Zahodu po nekaterih raziskavah zavržemo tudi do 50% pridelane hrane, v nerazvitih državah pa vladata pomanjkanje in lakota. Vseeno nas večina še vedno ne razume, da smo dejansko kos vsem tem izzivom. Zlahka bi namreč lahko odpravili pomanjkanje, korupcijo, vojne in z njimi potrebo po vojaški industriji, težave z onesnaženjem, našo odvisnost od fosilnih goriv in z njo tudi neizogibno pomanjkanje energije, da o bližajočih se finančnih kolapsih sploh ne govorimo, za vse našteto so na voljo rešitve. Imamo namreč znanje in tehnologijo, velika večina naštetih težav pa je, verjeli ali ne, tehnične narave. Poznamo že npr. avtomatizirane sisteme vrtnarjenja; živimo na žareči krogli lave, ogrevamo pa se s premogom; imamo nadvse učinkovite inštrumente za izobraževanje javnosti (mediji), uporabljamo pa jih za trženje neumnosti, širjenje negotovosti, strahu … Seveda vseh nepravilnosti ne bomo odpravili kar čez noč, a z znanjem, pravimi orodji in sodelovanjem bodo vsi ti izzivi v celoti rešljivi še prej, kot bi si mislili. Vendar pa moramo razumeti, da v trenutnih gospodarskih okvirih to gotovo ne bo mogoče – prej nam bo namreč zmanjkalo časa.

Znanstvene raziskave o družbenem kazalcu bruto domačega proizvoda (BDP), na katerem sloni praktično celotno svetovno gospodarstvo, kažejo, da je ta kazalec strogo bilančne narave. Nima torej nobene povezave z resnično družbeno blaginjo in je popolnoma neskladen z realnostjo, zdravim okoljem, čistim planetom, tako kot je neskladen pravzaprav finančni sektor v celoti. Na drugi strani pa te raziskave kažejo tudi, da je ravno socialna enakost tista, ki ima globoko povezavo z blagostanjem. Ljudje v državah z večjo enakostjo so srečnejši, bolj zdravi in uspešni. Živijo dlje, več je inovacij in ustvarjalnosti, zagreši se manj umorov in manj je kriminala. V teh državah ima tudi manj ljudi težave z debelostjo, duševnimi boleznimi, manj je najstniških porodov, zapornih kazni … Na podlagi takih znanstvenih dognanj, v našem društvu trdimo, da mora biti nova družbena paradigma skladna z enakostjo, in da moramo ljudje obrniti kolesje trenutnih finančnih mehanizmov. Moramo razumeti in tudi jasno povedati, da hočemo več enakosti, saj si vsi – prav vseh 100 % ljudi – želimo biti srečni! Ne moremo več sedeti v naslonjaču in pričakovati potrebnih sprememb. Nastopiti moramo radikalno in z novim miselnim pristopom. Temeljito moramo razmisliti o svojih vrednotah in slediti smernicam življenja, ne pa smernicam zaslužka, kot to počnemo sedaj.

Da bi se lahko resnično lotili največjih izzivov, bomo morali razmišljati onkraj omejitev, ki nam jih postavlja tržno gospodarstvo. Kot je dejal Albert Einstein, težav, s katerimi se srečujemo, ne moremo rešiti znotraj okvirov razmišljanja, ki so nas privedli do njih. Pozivamo vas torej k objektivnosti in razmišljanju izven okvirov (outside-the-box). Pogosta argumenta zoper npr. uvedbo obnovljivih virov energije ali univerzalnega temeljnega dohodka (UTD) sta visoka cena in pomanjkanje sredstev. Vendar pa se na tem mestu resnično vprašajmo, zakaj bi bila cena ovira, če pa lahko kar tako, čez noč, natiskamo npr. tisoč milijard, da lahko finančni mlini meljejo naprej? Kaj sploh je “cena”? Če nas “cena” ovira pri projektih za skupno dobro, potem se resno vprašajmo, kaj jim sploh določi “ceno” in zakaj bi jo morali upoštevati, če pa nas zanima le sledeče: ali želimo to storiti, ali imamo dovolj sredstev in ali smo temu kos? Ali je mogoče stvari vrednotiti tudi kako drugače in gospodarstvo osnovati na drugačnih temeljih. Vprašajmo se, kaj je skozi zgodovino najbolj zaznamovalo napredek človeštva. Denar in zaslužek, ali znanje in izkušnje? Če razumemo denar le kot sredstvo zaupanja (kar, mimogrede tudi je), zaslužek pa kot zelo relativen in z omejitvami okolja povsem neskladen pojem, potem je odgovor na dlani. Spoznajte, da sta znanost in tehnologija v službi potreb celotnega človeštva in ob skrbi za okolje tista pot, po kateri bomo najlažje prišli do boljše in varnejše prihodnosti za vse nas. Nedvomno sta znanost in tehnologija najprimernejši orodji za soočenje s trenutnimi izzivi človeštva, politični sistemi odločanja pa so zastareli.

 

Slovenski promotorji Projekta Venus (The Venus Project)

Društvo Duh časa je tudi slovenski promotor Projekta Venus, ki predstavlja življenjsko delo industrijskega oblikovalca in socialnega inženirja Jacquea Fresca. Gre za trajnostni družbeno – ekonomski model mesta, zasnovanega na trajnosti, v katerem bi bilo poskrbljeno za vse potrebe prebivalcev in okolja. Fresco opozarja na povsem neučinkovite zasnove praktično vseh mest po svetu, ki s svojo razsipnostjo pustošijo planet. Po njegovem mnenju je ravno pojav mest tisto, čemur pravimo “družbeni sistem”, zato bi morali svojo pozornost usmeriti v celostno prenovo urbanih okolij. V iskanju rešitev je oblikoval strukturo naselja, v katerem bi bili prebivalci prehrambeno in energijsko povsem neodvisni od drugih krajev. Če bi se v teh okvirih lotili prenove vseh mest, bi s tem že odpravili večino težav, ki nas pestijo danes. Njegov predlog na virih osnovanega gospodarstva torej predstavlja zasnovo mesta kot celote, ki sistemsko rešuje potrebe prebivalcev. Njegov model je celo tako učinkovit, da bi lahko opustili denar, saj bi bilo vse na voljo … vsem. O rešitvah ne bi odločali na podlagi mnenj, ampak bi jih odkrivali preko raziskav in dognanj. Povedano drugače: politiko bi nadomestili z znanostjo in mnenja z dejstvi. Z uporabo znanosti in tehnologije bi dosegli blaginjo, politične in denarne strukture pa v tem procesu prerasli. V takem sistemu bi sčasoma izginile vojne, revščina, kriminal, družbeno razslojevanje in korupcija, saj je dokazano, da jih povzročata družbena ureditev in okolje, ne pa človeška narava sama po sebi. Vse to je poenostavljen opis sicer zelo obširnega projekta, saj tu govorimo o popolni prenovi celotne globalne infrastrukture, gospodarstva, navsezadnje pa tudi družbe same. Preprosto povedano je to, kar prikazuje Projekt Venus in kar zagovarja in pozdravlja tudi društvo Duh časa, uporaba znanstvenih metod v družbeno skrb.

Več …