Našo dejavnost Računalniki za socialno ogrožene nameravamo iz trenutne, bolj testne faze, prestaviti v polnomočen projekt, ki bi lahko dosegel resnično spremembo. V ta namen smo 6. septembra na razpis EEA in Norveški Finančni Mehanizem prijavili projektni koncept, ki smo ga poimenovali Računalniki s srcem (RsS). Rezultate prve faze prijave na razpis pričakujemo v začetku oktobra, rok za oddajo prijavnice v drugi fazi pa je 15. novembra. Projekt smo prijavili za dobo dveh let, začenši s februarjem 2014. Spodaj je nekaj izsekov iz sicer še dosti bolj obširne prijavnice:

Projekt bo v prvi vrsti dvigoval socialno enakost na področju dostopa do informacijsko – komunikacijskih tehnologij (IKT). Z vzpostavitvijo treh polno opremljenih in delujočih centrov v treh regijah (sprejem računalnikov, servisiranje, oddaja, usposabljanje), bi zlahka dosegli velik delež tako koristnikov (socialno ogroženi, predvsem šolajoči – otroci in mladostniki, NVO in romska skupnost) kot tudi uporabnikov (usposabljanje za prostovoljce projekta, servisiranje in uporabo odprtokodnih programov ter delavnice osveščanja za koristnike, šolajoče, NVO idr.). Glavni center, ki bo hkrati koordiniral delovanje projekta, bo vzpostavljen v Ljubljani. Razlogi za to so: centralna geografska lega, lažja akumulacija sodelavcev in vir velikih količin rabljenih računalnikov. Druga dva centra bosta vzpostavljena v dveh severovzhodnih regijah, ki so socialno ekonomsko šibkejše – eden v bližini prekmurske romske skupnosti. Podarjeni računalniki bodo opremljeni z brezplačnimi odprtokodnimi programi v slovenskem jeziku. Koristnikom bo omogočena brezplačna strokovna uporabniška podpora z že nameščenimi orodji. Za vse prejemnike, kjer bo to tehnično izvedljivo, bo urejen brezplačni dostop do interneta v sodelovanju z Wlan Slovenija, neformalno skupino strokovnjakov. Analiza stanja bo podlaga za pripravo metodologije dela centrov in dveh pobud: za sistemsko rešitev na področju opremljenosti šolajočih z IKT in na področju rokovanja z računalniki, ki jih prvotni uporabniki sedaj zavračajo kot neuporaben odpadek (varstvo okolja). Domač in brezplačen dostop do IKT (odprtokodne rešitve) že sam po sebi zvišuje socialno ekonomski standard prejemnikov. Zaradi brezplačnega usposabljanja pa bo učinek na področju socialne enakosti in ponovnega vključevanja v družbo še večji. Usposabljanje za servisiranje (že preizkušeno) omogoča dijakom računalništva opravljanje obveznosti – praktičnega usposabljanja z delom (PUD) in spodbuja njihovo prostovoljstvo. Pozitivne učinke ima za težje zaposljive. Delodajalci na področju računalniškega servisiranja namreč bolj cenijo samo veščino/ kompetenco kot pa formalno izobrazbo. Usposabljanje za uporabo odprtokodnih programov bo vključevalo rabo osnovnih programov, internetnega brskalnika, informacijskih portalov, spletnega uradovanja, družabnih omrežji (s poudarkom na varni in primerni rabi – vsa horizontalna vprašanja) preko reševanja konkretnih težav udeležencev pri vsakdanji rabi računalnika. Usposabljanje bo opremljeno s pisnim gradivom. Tako uporabniki kot koristniki bodo povabljeni k aktivnemu sodelovanju v projektu z namenom dviga njihove socialne vključenosti, k medsebojni pomoči in podpori (tudi medgeneracijski). Projekt bo konkretno vplival na zmanjševanje revščine in socialne neenakosti, na povečevanje socialne vključenosti in aktivacijo marginaliziranih skupin (socialno šibkejši, Romi ipd.). Socialnih vidikov projekta RsS, javne službe sicer ne izvajajo, a so združljive z njihovim delom in predstavljajo novo, inovativno družbeno-socialno rešitev. Projekt bo kot prvi v našem prostoru organizirano širil koncept ponovne uporabe IKT skupaj z rabo odprtokodnih programov. Projekt bo med koristniki dajal prednost šolajočim. Omogočal jim bo tudi neformalno izobraževanje na novih področjih (računalniško servisiranje in uporaba odprtokodnih programov). To bo krepilo zanimanje mladih za računalniške tj. tehnične poklice, hkrati pa jih bo spodbujalo tudi k aktivnemu prostovoljstvu. Sinergijski učinki rezultatov projekta segajo na več področji življenja in več prednostnih področji sklada NVO, omogočajo trdno in trajno vzpostavitev osnove za nadaljnji razvoj dejavnosti projekta (predvsem geografsko širitev) in same organizacije, s čimer bo učinek donacije optimalen. Projekt bo kot primer dobre prakse spodbudil krepitev koncepta ponovne uporabe tudi na drugih področjih in v drugih državah. V prihodnosti bi v podobnih centrih lahko uspešno zajeli večino uporabnih tehnologij, ki danes po nepotrebnem končajo na odpadih.

Projekt RsS potrebo sedanjega in prihodnjih rodov (trajnostni razvoj) združuje v premišljeno, temeljno in trajno rešitev na sistemski in praktični ravni, torej paradigmatsko. Na prvem mestu z elementom prostovoljnega dela, ki uporabnikom prinaša mnoge trajnostne koristi: odličen prenos znanja in izkušenj, socialno vključenost, sodelovanje pri razvoju, prijateljstvo ipd. Pri tem je ključna uporaba virov, ki bi sicer (p)ostali odpadek z zanemarljivim reciklažnim deležem. V osnovi projekt temelji na konceptu odprte kode, ki je še vedno inovativen razvojni pristop v primerjavi s tradicionalnim monetarnim gospodarstvom. Odprta koda (ang. open source) je razvojna metodologija, ki odpira dostop do ključnih sestavin predmeta oziroma izdelka ali storitve. Odprta koda ne živi le na računalniškem področju. Temelji na neomejenem sodelovanju strokovnjakov s skupnim ciljem, kar je že moč zaslediti v vrsti vedno bolj kakovostnih alternativah produktov klasičnega gospodarstva. Poznane so že odlične trajnostne rešitve na področjih arhitekture, gradnje, oblikovanja, ekologije, OVE, sistemih samooskrbe itd., v mnogih primerih pa so te rešitve brezplačne. Projekt RsS s svojo metodologijo dela tako kaže pot k razvojnim smernicam prihodnosti, od potrebe “bivati” k potrebi “sobivati”.

Rabljena računalniška oprema je po naših izkušnjah v okoli 70 % še povsem primerna za ponovno uporabo. Pri opremi, ki jo odvržejo podjetja je ta odstotek še višji od 90 %. To je posledica hitrega razvoja računalniške tehnologije in tudi prodajnih strategij računalniške industrije. Računalniška podjetja podvržena tržnim razmeram so bila posledično deležna velikih finančnih vložkov, zaradi česar so bila hitrejša pri širitvi in razvoju boljše uporabniške izkušnje kot odprtokodni programi – rešitve, ki se razvijajo s prostovoljnim in skoraj praviloma neplačanim delom. Danes je uporabnost brezplačnih odprtokodnih programov že povsem primerljiva, v nekaterih vidikih celo bistveno boljša (internetna varnost, sistem posodobitev, nadgradljivost ipd.) kot pri plačljivih programih. Ponovna uporaba rabljene računalniške opreme opremljene z odprtokodnimi programi namenjene tistim, ki si nakupa ne morejo privoščiti, je z vidika dobrega upravljanja zelo smiseln korak. Saj z minimalnim vložkom dosežemo hitre učinke na več področjih hkrati. Gre za zmanjševanje okolju škodljivih vplivov (manj odpadkov, dvig osveščenosti o ustreznem ravnanju z OEEO, širitev koncepta ponovne uporabe ipd.). Nadalje projekt ozavešča o nujnosti trajnostnega razvoja družbe, kot osrednji razvojni smernici društva, ki projekt sicer vodi. Dostop do množice spletnih orodij in informacij javnega značaja (usposabljanja in delavnice) pomembno vpliva na aktivno državljanstvo uporabnikov in koristnikov projekta.